Evropska unija si prizadeva ustvariti digitalno okolje, ki bo varno in zanesljivo za vse uporabnike. NIS 2 direktiva prinaša sodobnejši in celovitejši pristop k zaščiti ključnih sistemov ter odzivanju na kibernetske napade. Odpornost na kibernetske grožnje postaja eden najpomembnejših izzivov sodobnega časa, saj se digitalna infrastruktura vse bolj prepleta z vsakodnevnimi dejavnostmi in poslovnimi procesi. Zaščita omrežij in informacijskih sistemov zato ni več le tehnično vprašanje, temveč strateška nuja za delovanje družbe.Že leta 2016 so evropske institucije uvedle prvo direktivo NIS, s katero so določile temeljne zahteve za varnost omrežij in informacijskih sistemov. Ta zakonodajni okvir je bil prvi korak k enotnemu pristopu držav članic na področju kibernetske varnosti.
Višji standardi za ključne sektorje
NIS 2 uvaja strožje varnostne zahteve za panoge, ki so bistvene za delovanje družbe in gospodarstva. Mednje spadajo zdravstvo, energetika, promet, oskrba z vodo, finančne storitve ter ravnanje z odpadki. Vsak sektor mora vzpostaviti posebne ukrepe, ki zagotavljajo zaščito njihovih informacijskih sistemov in nemoteno delovanje storitev. S tem direktiva krepi skupno odpornost Evropske unije, saj spodbuja države, da vzpostavijo bolj usklajene in učinkovite mehanizme za preprečevanje in obvladovanje kibernetskih incidentov.
Odgovornost in posledice za neskladnost
Ena ključnih novosti NIS 2 so strožje obveznosti in sankcije za organizacije, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev. Podjetja, ki zanemarijo zaščito svojih sistemov ali ne poročajo o incidentih, se lahko soočijo z visokimi denarnimi kaznimi. Vodstveni kadri bodo morali aktivno skrbeti za skladnost s predpisi, saj direktiva uvaja tudi osebno odgovornost odgovornih oseb. Poleg tega se razširja krog zavezancev, kar pomeni, da morajo nova podjetja in organizacije v dodatnih sektorjih izpolnjevati varnostne standarde, ki zanje prej niso veljali.
Korak naprej k varnejši digitalni prihodnosti
Z uvedbo NIS 2 direktive EU postavlja trdnejše temelje za skupno digitalno varnost. Cilj ni le zaščita pred napadi, temveč tudi krepitev zaupanja v digitalne storitve, ki jih vsakodnevno uporabljamo. S tem se ustvarja stabilnejše in bolj odporno digitalno okolje – prostor, kjer se razvoj tehnologije prepleta z odgovornostjo in varnostjo. Z uvedbo direktive nadzorni organi pridobivajo širše pristojnosti za spremljanje izvajanja pravil in ukrepanje ob neskladnostih. Njihova vloga se ne omejuje le na sankcioniranje, temveč tudi na aktivno preprečevanje kibernetskih incidentov ter spodbujanje boljšega upravljanja tveganj.