Včasih znamo biti do drugih neverjetno nežni. Prijateljici rečemo, naj si odpusti napako. Partnerju povemo, da ne more ves čas nositi vsega sam. Otroka potolažimo, ko mu nekaj ne uspe. Ko pa pride vrsta na nas, pogosto uporabimo povsem drugačen ton. »Morala bi bolje.« »Spet nisi naredila dovolj.« »Kaj je narobe s tabo?« Prav tu se začne tema, o kateri se veliko govori, a jo v praksi ni vedno lahko živeti: ljubezen do sebe. Če vas zanima, kako izboljšati ljubezen do sebe, je dober začetek že to, da si dovolimo za trenutek ustaviti notranji pritisk in preveriti, kako pravzaprav ravnamo sami s seboj. Za več informacij obiščite spletno stran Mastermindakademija.com.
Ljubezen do sebe ni razvajenost
Marsikdo ob tej besedni zvezi najprej pomisli na dolge kopeli, vikend oddihe ali misel, da moramo sebe vedno postaviti pred vse druge. A ljubezen do sebe je nekaj globljega in precej manj bleščečega. Pogosto pomeni, da se nehamo dokazovati tam, kjer nas nihče ne ocenjuje. Da si priznamo utrujenost, preden telo zahteva počitek z bolečino ali izčrpanostjo. Da ne sprejemamo odločitev samo zato, da ne bi razočarali drugih.
Na Mastermind Akademiji ljubezen do sebe povezujejo tudi s prisotnostjo v trenutku – s tem, da ne živimo ves čas v preteklosti ali v prihodnjih skrbeh, ampak se znamo zares srečati s tem, kar čutimo zdaj. Včasih je to veselje, drugič nemir, tretjič potreba po odmiku. Vse to je del iskrenega odnosa do sebe.
Ko smo do sebe najstrožji ravno takrat, ko bi potrebovali oporo
Predstavljajte si žensko, ki že več tednov skrbi za vse: službo, dom, otroke, starše, obveznosti. Ko zvečer končno sede, si ne reče: »Danes sem naredila veliko.« Namesto tega pomisli na perilo, ki ni zloženo, na sporočilo, na katerega ni odgovorila, in na to, da bi lahko bila bolj potrpežljiva. Takšen notranji dialog ni redkost. Mnogi se znajdejo v krogu, kjer skrb za druge postane samoumevna, skrb zase pa skoraj občutek krivde.
Prav zato ljubezen do sebe ni sebičnost. Je notranja osnova, zaradi katere lahko tudi odnosi z drugimi postanejo bolj zdravi. Ko ne iščemo nenehno potrditve od zunaj, ko lastne vrednosti ne merimo samo po koristnosti za druge, se manj izčrpavamo in bolj pristno povezujemo.
Vrnitev k sebi
Ljubezen do sebe ni enkratna odločitev, ki jo sprejmemo v ponedeljek in potem ostane za vedno. Je odnos, ki ga gradimo počasi. Nekatere dni nam gre lažje, druge dni se spet ujamemo v staro samokritičnost. A tudi to je del poti. Pomembno je, da se znamo vrniti. In prav v teh majhnih, iskrenih trenutkih ljubezen do sebe postane nekaj resničnega, ne le lepa fraza.