Najbolj pogosta oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Ta v zadnjih časih predstavlja resen zdravstveni in družbeni problem, ki močno vpliva na posameznika, njegove bližnje pa tudi na celotno našo družbo. Bolezen je nevrodegenerativna in napredujoča. Postopoma uničuje spomin, miselne sposobnosti in zmožnost samostojnega življenja. Svetovno prebivalstvo se hitro stara, zaradi česar je zelo pomembno, da razumemo Alzhemerjevo bolezen in njene posledice.
Kaj je Alzheimerjeva bolezen?
To je kronična in neozdravljiva bolezen možganov. Povzroči, da živčne celice postopoma propadajo. Najbolj pogosto se pojavi po 65. letu starosti, čeprav lahko prizadene tudi mlajše. Če se to zgodi pred 65. letom, govorimo o zgodnji Alzheimerjevi bolezni.
Vzroki, ki sprožijo bolezen, niso povsem znani, a pomembno vlogo igrajo:
- Dedna nagnjenost (npr. prisotnost gena APOE-e4),
- Starost (največji dejavnik tveganja),
- Slog življenja (neaktivnost, prehrana, stres),
- Kronične bolezni (npr. sladkorna bolezen, visok krvni tlak).
V možganih bolnika, ki se sooča z Alzheimerjevo boleznijo, se kopičijo beljakovine, ki motijo komunikacijo med celicami in povzročijo njihovo smrt.
Simptomi in potek bolezni
Alzheimerjeva bolezen se najbolj pogosto razvija počasi. Postopoma smo priča napredovanju po stopnjah. Najbolj pogosti zgodnji znaki bolezni so:
- Pozabljivost, predvsem glede nedavnih dogodkov.
- Težave z izražanjem ali iskanjem pravih besed.
- Zmedenost glede časa in kraja.
- Težave pri opravljanju vsakdanjih nalog.
- Spremembe v vedenju in osebnosti.
Ko bolezen napreduje, bolnik potrebuje vedno več pomoči. Pojavijo se namreč težave pri oblačenju in hranjenju, kasneje pa je bolnika potrebno ves čas nadzirati. V zadnji fazi bolnik pogosto ne prepozna več svojih bližnjih in izgubi večino osnovnih življenjskih funkcij.
Diagnoza in zdravljenje
Preden se potrdi Alzheimerjeva bolezen, se mora opraviti več preiskav:
- Nevrološki pregled,
- Kognitivno testiranje (spomin, govor, pozornost),
- Slikanje možganov (MRI, CT),
- Laboratorijski testi, ki izključijo druge vzroke demence.
Alzheimerjeva bolezen trenutno še ni ozdravljiva. Na voljo pa je več različnih zdravil, ki lahko upočasnijo njeno napredovanje.
- Inhibitorji acetilholinesteraze (npr. donepezil),
- Memantin (deluje na glutamatni sistem),
- Nova zdravila (npr. lekanemab), ki ciljajo na amiloidne plake – odobrena so v ZDA, v Evropi pa še v postopku.
Poleg tega, da se predpiše nekatera zdravila pa je pomembno tudi, da si pomagate z naslednjimi načini upočasnjevanja bolezni:
- Redna telesna aktivnost,
- Mentalna stimulacija (branje, igre spomina),
- Socialni stiki,
- Uravnotežena prehrana (npr. mediteranska dieta).
Transkranialna pulzna stimulacija – obetavna metoda
Trenutno je eden najnovejših pristopov k upočasnjevanju simptomov Alzheimerjeve bolezni postala transkranialna pulzna stimulacija (TSP). Ta metoda deluje na podlagi akustičnih pulzov, ki so usmerjeni na določene dele možganov, ki so povezani s spominom, orientacijo in kognitivnimi funkcijami. Klinične raziskave kažejo, da TSP lahko začasno izboljša kognitivne sposobnosti in upočasni napredovanje simptomov pri nekaterih bolnikih. Terapija je popolnoma varna, neboleča in se izvaja ambulantno. To je velika prednost za bolnike, ki so v zgodnjih ali srednjih fazah bolezni. To je torej vsekakor ena najbolj obetavnih strani sodobnega zdravljenja demence.
Zanimivost: Ali obstaja »alzheimerjeva preventiva«?
Žal ni nobenega zagotovila, da se lahko z določenimi preventivnimi aktivnostmi zagotovo prepreči Alzheimerjeva bolezen. A vseeno raziskave kažejo, da lahko zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za njen nastanek. Približno 40% primerov demence bi bilo mogoče odložiti ali preprečiti z:
- Kontrolo krvnega tlaka in sladkorne bolezni,
- Zmanjšanjem stresa in depresije,
- Prenehanjem kajenja,
- Zgodnjim izobraževanjem in nenehnim učenjem.
Zelo veliko moč pri tem ima tudi druženje in celotna skupnost. Posamezniki, ki so v starosti vključeni v skupnost, imajo nižje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Alzheimerjeva bolezen in družina
Bolnik, ki boleha za to zahrbtno boleznijo ni edini prizadet. Bolezen namreč vpliva tudi na njegove bližnje. Skrb za obolelo osebo je dolgotrajna, čustveno zahtevna in telesno naporna. Zato so skrbniki pogosto izgoreli, se čutijo nemočne in so žalostni. Pomembno je torej, da se skrbniki obrnejo na primerno podporo, tako psihološko kot tudi organizacijsko.
V Sloveniji se Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica trudi nuditi podporo, podajati informacije in izobraževati tako bolnike, kot tudi njihove svojce.
Zaključek
Alzheimerjeva bolezen je eden največjih izzivov sodobne medicine in družbe. Z zgodnjim prepoznavanjem znakov, ustreznim zdravljenjem in podporo bližnjih lahko pomembno vplivamo na kakovost življenja obolelih. Kljub temu, da zaenkrat ne poznamo zdravila, obstaja vedno več raziskav in napredkov, ki vlivajo upanje – ne le na lajšanje simptomov, temveč tudi na prihodnje možnosti za ozdravitev.