Živimo v dobi, kjer je digitalna prisotnost praktično neizogibna. Vsepovsod nas spremljajo računalniki, pametni telefoni in ostale povezane naprave. In čeprav nam internet prinaša mnoge prednosti, tako dostopnost do informacij kot tudi delo na daljavo, spletne nakupe, tečaje, enostavna plačila,.. Pa lahko to, da vsakodnevno brskamo po spletu, terja tudi svoj davek. Čedalje več je namreč raznovrstnih spletnih prevar, vdorov in kraje podatkov, kar za seboj pušča nepredstavljive posledice. Kibernetska varnost pa lahko rečemo, da je postala ena največjih groženj s katerimi se soočamo v digitalni dobi.
Za vse tiste, ki ne vedo, kaj pomeni kibernetska varnost in čemu je namenjena, smo v nadaljevanju zbrali prednosti, ki jih prinaša. Predstavili pa bomo tudi nekaj vrst kibernetskih napadov, ki so v zadnjem času med pogostejšimi.
Kaj je kibernetska varnost?
Kot ste verjetno lahko razbrali iz uvoda, je kibernetska varnost namenjena predvsem temu, da ste na internetu bolje zaščiteni. Bodisi pred tem, da vas preko spleta ne zavedejo, bodisi pred tem, da vam ne ukradejo osebnih podatkov ali denarja.
Gre torej za nabor postopkov, tehnologij in procesov, ki se uporabljajo za zaščito računalniških sistemov, omrežij, programov in podatkov pred kibernetskimi napadi. To je pred vsemi zlonamernimi digitalnimi napadi, ki jih izvajajo posamezniki ali organizacije.
Glaven cilj kibernetske varnosti pa je, da se na tak način uporabnikom interneta zagotovi več zaupnosti in integritete. Ter, da se jim omogoči varen dostop do digitalnih virov. Hkrati pa tudi, da se tako prevarantom prepreči nepooblaščen dostop do osebnih brskalnikov ali aplikacij, poškodb programov ter kraje podatkov.
Kako se izvaja kibernetska varnost?
In sicer kibernetska varnost se izvaja tako, da se v digitalnih sistemih vpelje različne ukrepe. To so na primer požarni zidovi, antivirusni programi, enkripcija ter varnostne kopije podatkov. Poleg tega pa se v sklopu kibernetske varnosti izvede še pravilna konfiguracija omrežij in sistemov. Pa tudi ustrezno usposabljanje osebja, da znajo le ti vključiti določene varnostne prakse ter nadzorovati delovanje omrežij in sistemov.
Kibernetska varnost je najbolj učinkovita, če vključuje ljudi, postopke in tehnološke rešitve, ki skupaj zmanjšujejo raznovrstna tveganja. Na primer motnje v poslovanju, finančne izgube in škodovanje ugledu zaradi napada.
Če so vsi postopki znotraj kibernetske varnosti ustrezno izpeljani, pa se posledično zagotovi, da lahko samo pooblaščene osebe ali sistemi dostopajo do občutljivih podatkov. Prav tako se bolj podrobno preverja identiteto uporabnikov in sistemov ter se prepreči lažno predstavljanje ali zlorabo pravic dostopa. S pomočjo kibernetske varnosti pa je omogočeno še sledenje dejavnostim in dogodkom, ki so bili izvedeni v vašem omrežju ali sistemu, recimo kaj ste v zadnjem času brskali po spletu, koga ste kontaktirali, kaj ste objavili.
Vse to pa nato pripomore tudi k temu, da se v sistemih lažje odkriva morebitne napade ali zlorabe. Kibernetska varnost namreč vpelje določeno mero integritete, s katero se nato prepreči spreminjanje, poškodovanje ali uničenje podatkov s strani nepooblaščenih posameznikov ali programov.
Zakaj je kibernetska varnost nujna?
Kibernetska varnost je tako brez dvoma nekaj, kar bi potrebovali skorajda vsi, ki vsakodnevno brskajo po spletu in uporabljajo raznovrstne mobilne aplikacije.
V poplavi informacij in uporabnikov so namreč zlonamerni uporabniki oziroma, kot jim radi pravimo, spletni prevaranti začeli uporabljati zelo dovršene načine za krajo osebnih podatkov in pridobivanje dostopa do vaših virov ter sabotiranje ali izsiljevanje denarja. Raba tehnologije pa med tem še vedno narašča, kar pomeni, da je na spletu čedalje več takih, ki ne vedo, da bi se morali pri uporabi interneta ustrezno zaščititi. Število kibernetskih napadov pa tako iz leta v leto narašča oziroma so celo digitalni napadi iz leta v leto težje obvladljivi.
Da v prihodnje nebi obstajala tolikšna možnost groženj in kibernetskih napadov, je zato kibernetska varnost ključnega pomena. Na tak način se lahko vsaj v določeni meri zaščiti uporabnike ter njihove informacije in digitalna sredstva.
Kakšne vrste kibernetskih napadov poznamo?
Da boste bolje razumeli samo pomembnost uporabe kibernetske varnosti, pa smo se odločili še, da vam predstavimo vrste kibernetskih napadov, ki se v zadnjem času največ pojavljajo na spletu. Tako boste digitalne napade hitreje zaznali in tudi ustrezneje ukrepali.
Zlonamerna programska oprema
Med pogostejšimi kibernetskimi napadi je zagotovo zlonamerna programska oprema. Gre za programsko opremo ali kodo, ki se aktivira v računalniškem ali mobilnem sistemu in je lahko škodljiva. Ukrade, šifrira ali izbriše lahko namreč vse vaše podatke ter spremeni ali ukine funkcije vašega računalnika brez vaše vednosti ali dovoljenja.
Običajno je tovrstna programska oprema izredno vsiljiva in neprimerna. S pomočjo vabljivih sporočil preko e-pošte pa poskuša vdreti v različne računalnike, sisteme, omrežja, tablične računalnike in mobilne naprave. V vaš računalnik lahko tako na primer vdre, ko brskate po spletnih mestih, ki niso varna. Pa tudi, ko si ogledujete legitimno spletno mesto z zlonamernimi oglasi ali pa, ko si brez pomisleka prenesete okužene datoteke.
Ribarjenje oziroma ‘phishing’
Kibernetska varnost je vprašljiva tudi v primeru digitalnih napadov, ki jih imenujemo ribarjenje oziroma ‘phishing’. Ti napadi najpogosteje zajemajo krajo uporabniških podatkov, na primer krajo prijavnih podatkov ter krajo številk kreditnih kartic.
Do ribarjenja pride tako, da se napadalec oziroma prevarant izdaja za neko zaupanja vredno osebo in na tak način zavede žrtev. Ta nato odpre e-poštno ali besedilno sporočilo, v katerem zaupljivo klikne na zlonamerno povezavo. Brez da bi se pri tem sploh zavedala posledic. To pa nato prevarantom omogoči, da v sistem brez težav namestijo zlonamerno programsko opremo, zamrznejo sistem opremo ali razkrijejo občutljive podatke.
Lažno predstavljanje
Kibernetska varnost zajema tudi digitalne napade, ki se nanašajo na lažno predstavitev. Ta vrsta napadov se običajno izvaja preko e-poštnih ali besedilnih sporočil, v katerih poskušajo prevaranti s pomočjo laži prepričati ljudi, da jim posredujejo občutljive informacije ali kliknejo na neko neznano povezavo. Napadalec se lahko na primer pretvarja, da je iskalec zaposlitve in tako uporabnika z lažmi prepričuje, da potrebuje pomoč pri usmeritvi na karierni poti ali iskanju ustrezne zaposlitve.
Večina teh napadov z lažnim predstavljanjem je poslana velikemu številu ljudi. To pa posledično privede do tega, da se vedno najde nekdo, ki sporočilu zaupa in izvede tisti ‘usoden’ klik. Lahko pa so ti napadi tudi boj ciljno usmerjeni in se osredotočajo oziroma napadajo zgolj eno osebo naenkrat.
Izsiljevanje s pomočjo programske opreme
Tukaj je potem še vrsta kibernetskega napada, ki se nanaša na izsiljevanje s pomočjo programske opreme. Gre za napad, ki vsebuje zlonamerno programsko opremo. Ta uporabnikom šifrira datoteke in jih nato preda v roke prevarantom. Ti pa nato te datoteke izkoristijo za izsiljevanje. Uporabnikom namreč grozijo, da bodo dobljene datoteke, osebne podatke in informacije objavili, če ne bodo v zameno za skrivanje podatkov prejeli plačila.
Žrtve kibernetskega napada so tako praktično prisiljene, da plačajo odkupnino za svoje podatke, ki je običajno kar precejšnja in zaželena v kriptovaluti. Pa še takrat ni nujno, da se vse datoteke povrnejo nazaj oziroma, da spletni prevaranti prenehajo z napadi.
Kako si lahko zagotovite ustrezno zaščito?
Ampak to so zgolj nekatere vrste kibernetskih napadov. Kot že zgoraj omenjeno, se spletni prevaranti čedalje bolj trudijo, da najdejo nove možnosti napadov. Takšne, ki so ljudem še neznane in so lahko bolj uspešne. Zato je za vse uporabnike interneta še toliko bolj nujna kibernetska varnost. Priporočljivo pa je tudi upoštevanje določenih ukrepov, s katerimi se lahko kibernetski napadi vsaj v določeni meri preprečijo.
Predvsem je za vse uporabnike interneta ključna pazljivost. Pri vseh sporočilih je dobro preveriti, ali vsebujejo kakšne subtilne napake, ki bi morda lahko bile škodljive ali neresnične. Na primer sumljivi internetni naslovi, sumljiva imena, sporočila, ki jih običajno ne prejemate. Priporočljivo je tudi, da se vedno vključi dvofazno preverjanje pristnosti, ki zahteva dvojni vnos podatkov pri prijavi v aplikacije. Še en dober ukrep, ki ga zahteva kibernetska varnost pa je tudi pogosto spreminjanje gesel in uporaba različnih vrst gesel.
Pri varnosti na spletu in preprečevanju kibernetskih napadov pa vam lahko učinkovito pomaga tudi ekipa podjetja Varnost IT, ki se že vrsto let ukvarja z zagotavljanjem kibernetske varnosti za uporabnike.