Mobing na delovnem mestu je trpinčenje, šikaniranje ali kako drugače izvedeno nasilje nad posameznikom. Največkrat so žrtve podrejeni, saj tako nadrejeni izražajo svojo moč. Mobing na delovnem mestu, je mogoče najti v vseh ustanovah, na vseh delovnih mestih, vzroki pa so ponavadi slaba organizacija dela in motena komunikacija. Pri vsakem pojavu mobinga je potrebno ukrepati, še bolje pa ga je preprečiti.
Zakon o delovnih razmerjih, kot mobing označuje vsako trpinčenje, ki se ponavlja nekaj časa in je očitno negativno dejanje proti posamezniku. V kolikor gre za enkraten konflikt, še ne moremo govoriti o mobingu, saj mora to trajati vsaj 6 mesecev neprekinjeno, negativni dogodki pa se morajo ponavljati vsaj enkrat tedensko. Nekateri pod mobing smatrajo že vsako žalitev, napetost, slabo kritiko, pa to ne štejemo pod mobing, temveč se opredeljuje kot neljubi dogodek. Mobing na delovnem mestu se največkrat kaže preko sovražnega, žaljivega, diskriminatornega načina komunikacije, s tem pa žrtvi ogrozijo njen ugled in integriteto, ter jo socialno izključijo. Delavec prihaja v službo z odporom in nezaupanjem, zmanjša se storilnost. Žrtev se znajde v nemočnem položaju, kar jo lahko pahne v psihične travme, ki so lahko dlje trajajoče, to pa pomeni daljša bolniška odsotnost, v najhujših primerih pa tudi samomor. Vsekakor je zatiskanje oči pred kakršnimi koli konflikti lahko škodljivo za žrtev, pa tudi za delodajalca.
Mobing na delovnem mestu se ponavadi začne zaradi nesposobnosti vodilnega, da bi preprečil konflikte, ki so nastali med zaposlenimi. Najpogostejši vzroki za nastanek mobinga so prelaganje odgovornosti, podcenjevanje dela zaposlenih, podcenjevanje sposobnosti, slaba komunikacija. Lahko pa je vzrok za mobing tudi osebne narave. Nadrejeni mora znati prepoznati žrtev in čimhitreje posredovati, saj lahko tako hitro zaustavi proces. S pravilnim pristopom, jasnimi navodili in dobro komunikacijo, se lahko mobing na delovnem mestu uspešno prepreči.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, delodajalcu zapoveduje, da mora sprejeti ukrepe, pravilnike, kodekse, ki jasno opredeljujejo, kaj je to mobing. V pravilnikih morajo biti jasna navodila, kam se lahko žrtev mobinga obrne po pomoč. Vendar samo sprejetje ukrepa ni dovolj za preprečevanje mobinga. Delodajalec mora zagotoviti učinkovito pomoč žrtvi, pravilno reševanje situacije in uvesti sankcije za tistega, ki mobing izvaja. Ukrepi za preprečevanje mobinga vključujejo:
- Pravočasno reševanje konfliktov
- Seznanjanje zaposlenih o posledicah nasilja
- Ustvarjanje zaupanja med sodelavci
- Redno obveščanje o dogajanju
- Podajanje jasnih pričakovanj glede opravljenega dela
- Zagotoviti dobro sodelovanje
- Omogočiti prijavljanje in reševanje nasilja
Žrtev lahko mobing na delovnem mestu prepreči tako, da se pred njim zavaruje. Najlažje to storimo tako, da se izogibamo konfliktnim osebam, se potrudimo, da je komunikacija spoštljiva, opozorimo na nepravilnosti in spoštujemo navodila nadrejenih. Včasih pa se kljub temu zgodijo neljubi dogodki, ki lahko vodijo v mobing, zato je prav, da vemo, kako ob tem ravnati. V kolikor ste mnenja, da ste žrtev mobinga, poiščite pomoč pri nadrejenih, ali pri tistih, ki v podjetju skrbijo za zdravje in varnost pri delu in prosite za premestitev na drugo delovno mesto. Vedno pa se lahko obrnete tudi na zdravnika, ki je pooblaščen za zdravstvene preglede v vaši organizaciji. Po potrebi si poiščite strokovno pomoč psihiatra in se šele po njegovi presoji vrnite na delovno mesto.