Stresno delo je pomemben dejavnik v današnjem hitrem tempo življenja. Mnogi ljudje se vsakodnevno soočajo z visokimi zahtevami, pritiskom in časovnimi omejitvami pri delu. Merilec krvnega tlaka vam lahko pokaže, kako stres vpliva na vaš krvni pritisk. Merilec krvnega tlaka meri dve vrednosti, in sicer sistolično in diastolično vrednost arterijskega pritiska. Sistolična vrednost je izmerjena v fazi sistole, ko je tlak v žilah najvišji, medtem ko je diastolična vrednost izmerjena v fazi diastole, ko je srce sproščeno in je vrednost tlaka najnižja. Zaradi tega ju imenujemo tudi zgornja in spodnja vrednost krvnega tlaka. Poleg arterijskega pritiska lahko merilec krvnega tlaka izmeri tudi pulz srca, ki nam pove število utripov srca v eni minuti. Normalne vrednosti srčne frekvence za odrasle pa se gibljejo med 60 in 100 utripi na minuto. Merilec krvnega tlaka, ki se uporablja doma, je običajno sestavljen iz več komponent. Glavna komponenta je manšeta, ki se ovije okoli nadlakti ali zapestja, ter merilna enota sfigmomanometra, ki vsebuje baterijo in zaslon, na katerem lahko beremo meritve.
Priročnost, natančnost in funkcionalnost za domačo uporabo
Cev povezuje manšeto in sfigmomanometer ter omogoča napihnitev manšete. Ko je manšeta napihnjena, stisne roko in zapre žilo, kar začasno ustavi pretok krvi v roko. Nato aparat počasi spušča zrak iz manšete, s čimer dosežemo izenačenje tlaka med manšeto in arterijo. Aterija se delno odpre in povzroči vibracije, ki jih aparat zazna kot sistolični krvni pritisk. Ko tlak manšete doseže diastolični arterijski tlak, se vibracije ustavijo, saj je tok krvi laminaren. Tudi to aparat zazna in zabeleži spodnjo vrednost krvnega tlaka. Včasih lahko opazimo, da nekateri zdravniki uporabljajo drugačne vrste merilnikov krvnega tlaka, pri katerih sami izmerijo vrednost tlaka s pomočjo merilnika in stetoskopa. To so manualni merilniki, med katerimi ločimo aneroidne (s kazalci) in živosrebrne. Vendar pa omenjena merilnika nista primerna za domačo uporabo, saj zahtevata izkušnje in ustrezno znanje pri ravnanju z njima.
Za domačo uporabo se priporočajo avtomatski merilniki, ki samodejno izmerijo arterijski tlak. Lahko pa za večjo zanesljivost odnesete merilec krvnega tlaka k zdravniku, ki bo primerjal izmerjene vrednosti merilca s svojimi. Tako lahko pridobite bolj zanesljive rezultate in natančnejšo oceno vašega krvnega tlaka. Avtomatski merilniki krvnega tlaka imajo dodatne funkcije, ki omogočajo uporabnikom večjo priročnost. Ena izmed teh funkcij je shranjevanje meritev v samem merilniku, kar omogoča pregled prejšnjih meritev. Nekateri modeli omogočajo tudi ločeno shranjevanje meritev za več oseb, kar je koristno, če merilec krvnega tlaka uporablja več ljudi v istem gospodinjstvu.
Napredne funkcionalnosti in različice za merjenje tlaka v nadlakti in zapestju
Posebej za tiste, ki imajo težave s slabšim vidom, so na voljo merilniki krvnega tlaka s funkcijo govora. Ta funkcija omogoča, da merilec krvnega tlaka izgovori rezultate meritev, kar olajša uporabo in razumevanje rezultatov za ljudi s težavami pri branju ali pogledu na zaslon. Nekateri modeli merilnikov krvnega tlaka imajo tudi napredno funkcionalnost, kot je zaznavanje in opozarjanje na neredno bitje srca. To je pomembno za zgodnje odkrivanje morebitnih srčnih aritmij, saj merilec krvnega tlaka lahko zazna nepravilnosti in uporabnika na njih opozori. Dodatno, nekateri avtomatski merilniki krvnega tlaka omogočajo povezavo preko bluetootha ali Wi-Fija. To omogoča, da se meritve prenašajo in shranjujejo na povezane pametne naprave, kot so pametni telefoni ali tablice. S tem omogoča enostaven pregled in sledenje svojim merjenim vrednostim na bolj priročen način. Poleg tega, avtomatski merilniki v primeru odstopanja od priporočenih vrednosti krvnega tlaka tudi samodejno opozorijo uporabnika. To je pomembno, saj nam omogoča zavedanje o morebitnih težavah in pravočasno ukrepanje.
Pri merjenju krvnega tlaka je pomembno ločiti aparate glede na mesto, kjer pritrdimo manšeto. Tako imamo dve glavni vrsti merilnikov: nadlaktne in zapestne. Nadlaktni merilci veljajo za zanesljivejše in zato jih Ameriško združenje za srce (AHA – American Heart Association) priporoča za merjenje krvnega tlaka, kadar je le mogoče. Pri nadlaktnih merilnikih se manšeta namesti okoli nadlakti, kar omogoča natančnejše meritve. Pri uporabi nadlaktnega merilnika je priporočljivo primerjati izmerjene vrednosti tlaka z referenčnimi merjenji, ki jih opravijo zdravniki ali v ambulanti, za zagotovitev najbolj zanesljivih rezultatov. Zapestni merilci, nasprotno, so manjši in nimajo cevi med manšeto in aparatom. Zaradi tega so zapestni merilniki lažji za uporabo in prenašanje. Ob pravilni uporabi lahko tudi zapestni merilci zagotavljajo zanesljive rezultate. Kljub temu je pri zapestnih merilnikih priporočljivo, da primerjate izmerjene vrednosti s klinično izmerjenimi vrednostmi, da zagotovite natančnost in zanesljivost rezultatov.
Pomen meritev krvnega tlaka in postavljanje diagnoze
Arterijska hipertenzija je pogosta in resna bolezen, ki jo zaznamuje kronično povišan krvni tlak. Visok krvni tlak ima skoraj polovica odrasle populacije, pogostost pa se povečuje s starostjo. Krvni tlak se opredeli s pomočjo dveh vrednosti: sistoličnega tlaka, ki predstavlja višjo vrednost in prikazuje tlak ob iztisu krvi iz srca v arterijski sistem, ter diastoličnega tlaka, ki odraža tlak v arteriji med sprostitvijo srca. Obe vrednosti sta pomembni za oceno ustrezne ravni arterijskega tlaka. Diagnoza arterijske hipertenzije se ne postavi na podlagi posamezne meritve, temveč morata biti prisotni vsaj dve meritvi krvnega tlaka, opravljeni v ambulanti, pri katerih vrednosti presegajo 140/90 mmHg. To pomeni, da se za postavitev diagnoze arterijske hipertenzije upoštevajo stabilno povišane vrednosti krvnega tlaka, ki presegajo določene mejne vrednosti.