delo od doma zakonodaja

Delo od doma zakonodaja razume kot novodobno obliko dela, ki omogoča delavcu, da se bolje prilagodi delu in lastnim obveznostim. Delodajalcu pa omogoča, da je bolj prilagojen na izredne razmere, ki se dogodijo v gospodarstvu in da podjetje nemoteno deluje naprej. Delo od doma zakonodaja opredeljuje po zakonu ZDR-1. Tak način dela pa ima še druge pozitivne učinke na okolje, kot je zmanjšanje prometa in onesnaženost, zmanjšanje stroškov gospodinjstev in podjetij in manjšo obremenjenost javnih institucij, kot so šole in vrtci. V Sloveniji je v letu 2019 začelo z delom od doma 7 % zaposlenih.

Kaj za delo od doma zakonodaja zahteva, da je legalno?

Delo od doma zakonodaja jasno opredeljuje, kaj je ključno za tako delo s pravnega vidika, da je zakonito. Pa si poglejmo ključne točke:

  • Kraj dela zaposlenega je obvezna sestavina pogodbe.
  • Če je zaposleni prej delal na sedežu podjetja, je za nov kraj zaposlenosti treba skleniti novo pogodbo.
  • Inšpektorat je o tem treba obvestiti pred začetkom dela od doma.
  • Varnost in zdravje pri delu doma je treba upoštevati enako, kot na sedežu podjetja.
  • Zaposleni ima pravico glede nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, če uporablja svoje.
  • Za delovni čas delo od doma zakonodaja opredeljuje tako, da je delovni čas lahko opredeljen drugače ne glede na določbe ZDR-1 v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec in zaposleni uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek in dogovor, če si delavec lahko razporeja samostojno ta čas ter če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

delo od doma zakonodaja

Delo od doma zakonodaja in pogodba o zaposlitvi

Za delo od doma zakonodaja zahteva prilagojeno pogodbo o zaposlitvi, ki jo je nujno skleniti še pred pričetkom dela in še prej obvestiti inšpekcijo o poteku dela od doma. Za zaposlitev doma je potrebno podati ustrezno soglasje delodajalca in delavca, katera morata oba izraziti voljo, da se delo opravlja od doma. Njuna volja se potem odraža v sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delo na domu. Lahko gre za novo zaposlitev ali pa za zaposlitev ali dogovor o opravljanju dela na domu z delavcem, ki je že zaposlen v podjetju.

Delo od doma zakonodaja ZDR-1 v drugem odstavku 69. člena izrecno določa, kako s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredita pravice in obveznosti drug do drugega. Določiti morata tudi pogoje dela. Pogoji se določajo glede na naravo dela doma. Poglejmo si še bistvene sestavine pogodbe dela na domu.

Za delo od doma zakonodaja ZDR-1 predpisuje naslednje ključne elemente

Delo od doma zakonodaja opredeljuje kot delo pri delavcu doma, če inšpektor to delo dovoli. Dovoli pa tista dela, ki niso nevarna za zdravje ali življenje delavca. Ni pa nobenega predpisa, ki bi opredelil tista dela, ki se ne smejo opravljati na domu. Ključne sestavine pogodbe pa so spodaj.

Kraj opravljanja dela

Kraj opravljanja dela je lahko na delavčevem domu, lahko pa je kraj, ki si ga delavec določi po svoji izbiri.

Delovni čas opravljanja dela

Pri delovnem času morata delodajalec in delavec določiti točen delovni čas, kdaj opravlja delo ponoči, odmore ter dnevni in tedenski počitek. Vendar se lahko na podlagi 157. člena ZDR-1 dogovorita tudi na drug način, kot je zapisano v delodajalčevem predpisu za ostale zaposlene.

Obseg poplavljanja dela

Obseg opravljanja dela na domu, kar pomeni, da morata določiti, ali bo delo na domu potekalo ves čas delovnega časa, ali samo določen del delovnega časa, ali zgolj določene dneve tednu. Imata pa še možnost kombinirati različne čase tako, kot se dogovorita.

Dogovor o uporabi delovnih sredstev

Dogovori se višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev, če uporablja svoja. V nasprotnem primeru pa mu delodajalec zagotovi delovna sredstva za opravljanje dela na domu.

delo od doma zakonodaja

Pravilnik o delu na domu

Zgoraj so naštete ključne sestavine pogodbe, ki pa je običajno dopolnjena še s Pravilnikom o delu na domu, ki je splošni akt delodajalca, v katerem so elementi, ki so še potrebni za izvajanje dela od doma. Delo od doma v tem delu zakonodaja ne omejuje.

Poglejmo si, katere sestavine največkrat sestavljajo splošni akt delodajalca:

  • Delavec in delodajalec se dogovorita o načinu sprotnega dogovarjanja o opravljanju dela na domu. To se določi v primeru, ko obseg izvajanja ni točno določen v pogodbi o zaposlitvi.
  • Način poročanja delavca o evidenci in izrabi delovnega časa.
  • Opredeli se delo na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca. Lahko pa se opredeli tako, kot je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca. Ta opredelitev pa je možna v aktu o sistemizaciji.
  • Določi se način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca. Delavec mora vedeti, kako naj poroča o tem.
  • Opredelijo se delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec.
  • Delavca se mora obvestiti, ob katerih dnevih in urah mora biti dosegljiv za delodajalca in tudi na kakšen način.
  • Delodajalec mora zaposlenemu omogočiti varno povezavo v omrežje delodajalca.
  • Določi se način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, kot je bolniška.
  • Določijo se obveznosti za varno in zdravo delo doma.

Če se kršita pogodba ali splošni akt podjetja, za delo od doma zakonodaja predvideva sankcije. Globe so določene v 217.b členu ZDR-1.